Naj vas ne preslepijo dezinformacije! Tukaj so navodila, kako se lahko temu izognete.

Zadnja sprememba Petek, 27/08/2021

„Lažne novice“ se lahko v družbenih medijih razširijo kot požar ter tako krepijo negativne stereotipe in nevarne napetosti. Tukaj so prikazani ukrepi EU ter nasveti, s pomočjo katerih boste lahko prepoznali (in zaustavili) lažne ali zavajajoče informacije.

Danes, ko imamo vedno pri sebi mobilne naprave, se lažje kot kadar koli prej informiramo o tem, kaj se dogaja po svetu. 
Ali res?

Ko brskate po družbenih medijih in drugih aplikacijah ali mestih, se morate zavedati, da se tisto, kar vidite in berete, lahko zdi čisto legitimno, čeprav ni. 
K sreči ni težko postati spretnejši pri uporabi novic na spletu. Najpomembneje je, da se za trenutek ustavimo in premislimo, preden verjamemo ali delimo zgodbe.

Projekt FAKE OFF, ki ga sofinancira program EU Erasmus+, je nedavno uvedel aplikacijo, s pomočjo katere boste lahko spretnejši na spletu. 
Aplikacija je na voljo v petih jezikih, sestavljata pa jo vprašalnik, s katerim lahko preizkusite, kako dobro razumete manipuliranje sporočil, in detektivska igrica, v kateri v poročilih o novicah iščete znake, da so izmišljene. Brezplačno si jo lahko naložite tukaj ali tukaj in jo preizkusite.

Kot ugotavljajo partnerji v projektu, otroci in mladi vse bolj postajajo cilj spletnih informacijskih kampanj, katerih namen sta propaganda in doseganje finančnih ciljev.
Zato je tukaj nekaj nasvetov FAKE OFF, s pomočjo katerih boste v digitalnem svetu lahko odkrili sumljive zgodbe:

• poiščite avtorjevo ime in z uporabo iskalnika ugotovite, ali je ta oseba vredna zaupanja; 
• bodite pozorni na pretiravanje v naslovih – naj vam čustva ne zmotijo razsodnosti; 
• čudni, dolgi in neurejeni naslovi URL kažejo, da bi bilo lahko kaj narobe; 
• poiščite verodostojne povezave na dejstva – ne verjemite izmišljenim študijam;
• ne pozabite, da sta satira in parodija pogosto videti kot lažna novica – to je samo šala;
• še vedno dvomite? Vprašajte strokovnjaka ali si pomagajte s spletnimi mesti za preverjanje dejstev;
• zavedajte ste, da ste tudi sami pristranski – ljudje raje verjamemo tistemu, kar se ujema z našimi nazori.

EU proti lažnim dejstvom

EU je sprejela vrsto ukrepov, da bi preprečila širjenje lažnih „dejstev“. Med njimi so prireditve za usposabljanje in ozaveščanje v Evropi in drugod, da bi bili mladi manj dovzetni za neresnice, ki so predstavljene vse bolj prefinjeno.
Primer za to je forum mladih EU – Turčija, ki je potekal novembra 2019. Na tem srečanju, ki ga je organizirala delegacija EU v Turčiji, se je zbralo na stotine študentov, pa tudi lokalni predstavniki in @aykutelmas, zvezda Youtuba.

V ospredju praktičnih delavnic in razprav je bila ugotovitev, da je za boj proti lažem in dezinformacijam ključno, da smo pametni uporabniki medijev in izboljšujemo svoje veščine digitalne pismenosti. 
Udeleženci so preizkusili turško platformo za preverjanje dejstev teyit.org in izvedeli, kako lahko kritično presojajo pri deljenju informacij.

Izmišljeno ali verjetno?

Med drugimi dejavnostmi EU za boj proti prevaram so vzpostavitev sistema hitrega opozarjanja, podpora svobodnim in neodvisnim medijem, sodelovanje z vodilnimi spletnimi platformami, omogočanje lažjega dela preverjevalcev dejstev ter odkrivanje in ovračanje mitov. 
Med njimi je spletno mesto EUvsDisinfo, ki skuša doseči, da bi se javnost bolj zavedala dezinformacijskih kampanj Rusije in jih bolje razumela.

Želite postati odpornejši in izvedeti, kaj se res dogaja? Naročite se na tedenski bilten ali na spletnem mestu preiščite rastočo podatkovno zbirko primerov dezinformacij v prid Kremlja. Potem vam bo marsikaj bolj jasno. Preberite si, kaj se leta 2019 ni zgodilo – in še veliko več!