Oslo je odličen primer mesta, ki združuje lepe stare stavbe s sodobno arhitekturo v mestnem prostoru, ki je trajnosten in dostopen vsem. Norveška je skupaj z drugimi nordijskimi državami del laboratorija novega evropskega Bauhausa (NEB) – nordijskega projekta Carbon Neutral Bauhaus (nordijski ogljično nevtralni Bauhaus), ki raziskuje arhitekturo, oblikovanje in umetnost, da bi poiskali ogljično nevtralne in vključujoče načine za gradnjo in življenje. 

Oslo ima kot zelena prestolnica Evrope 2019 številne znamenitosti, ki so bile zgrajene ob upoštevanju dostopnosti. Obišči novi narodni muzej – največji umetnostni muzej v nordijskih državah – in videl/-a boš, kako si prizadeva, da bi bila umetnost dostopna vsem. Ne le otrokom in družinam, temveč tudi ljudem z različnimi potrebami, kot so uporabniki invalidskih vozičkov, osebe z okvaro vida ali sluha ter osebe, ki potrebujejo pse pomočnike. Poleg tega, da spodbuja vključevanje, ta novi muzej močno poudarja trajnostnost in je bil razvit ob upoštevanju ambicioznih podnebnih ciljev v okviru pilotnega projekta norveškega programa FutureBuilt. Oglej si tudi Schandorffov trg, ki je bil iz parkirišča spremenjen v zeleno mestno površino.

V Oslu ne zamudi priložnosti in se z obiskom Norsk Folkemuseum poglobi v kulturo Samijev, ki je zadnje preživelo domorodno ljudstvo Evrope.

Göteborg, ki je zgodovinsko znan po svojem morskem pristanišču (največjem v nordijskih državah), se je z leti razvil v živahno mestno središče, polno zelenih, trajnostnih in vključujočih območij, ki v celoti odražajo vrednote novega evropskega Bauhausa (NEB). 

Obiskovalci parka Regnlekplatsen bodo našli tradicionalni mestni park, ki je bil preoblikovan v sodobno „deževno“ otroško igrišče z možnostmi za igro na prostem tudi v dežju. Čeprav je bilo igrišče zgrajeno za otroke, je to javni prostor, v katerem lahko uživajo ljudje vseh starosti, in skriti dragulj za prebivalce Göteborga.

Če boš mesto obiskal/-a letos, boš del nečesa posebnega. Göteborg bo praznoval 400. obletnico, ki je bila zaradi pandemije COVID-19 prestavljena, in bo javne prostore mesta spremenil v razstavo na prostem. Na njej bodo predstavljeni projekti, razviti na podlagi zamisli lokalnih prebivalcev, s poudarkom na urbani preobrazbi, trajnostnosti in vključevanju. 

Göteborg je pred kratkim prejel srebrno nagrado na prvi podelitvi nagrad „evropske prestolnice vključevanja in raznolikosti“ za podporo vključevanju romske skupnosti. Göteborg je znan tudi po svojih pobudah za podporo družinam LGBTQ+ v vrtcih in je leta 2014 zmagal na natečaju za nagrado za dostopno mesto, leta 2020 pa je bil imenovan za evropsko prestolnico pametnega turizma. 

Jönköping je mesto, ki pri urbanem razvoju tesno sodeluje z ljudmi vseh starosti in iz vseh družbenih skupin, kar je v celoti v skladu z vrednotami novega evropskega Bauhausa. Prejelo je nagrado za dostopno mesto 2021 za izboljšanje dostopnosti mesta za invalide. Izboljšave po vsem mestu vključujejo taktilne zemljevide in oznake, dostopne zvočne vodnike, taktilno tlakovanje, lahko berljive mestne informacije, dostopne pločnike in neoviran dostop z invalidskimi vozički.

Muzej sodobne umetnosti Österängens Konsthall je vsekakor vreden obiska. Je del švedskega gibanja za večjo dostopnost umetnosti ljudem vseh starosti in okolij ter ponuja delavnice za otroke, hkrati pa deluje tudi kot skupnostni center. 

Jönköping je priljubljen zaradi dobro zasnovanih in dostopnih dejavnosti v naravi, pri čemer je na voljo seznam pohodniških poti v okolici mesta, prilagojenih invalidskim vozičkom. V mestu si moraš ogledati tudi priljubljeni glavni park z nedotaknjenimi naravnimi območji, ogradami za živali, muzejem na prostem in muzejem ptic, restavracijami in kavarnami, otroškim igriščem, igriščem za mini golf in stadionom – ne pozabi na poti, posvečene najznamenitejšim Švedinjam.

Holbæk ne velja za turistično destinacijo, vendar ponuja veliko. V pristanišču so lepe stare lesene ladje, restavracije in mesta za brezplačno izposojo koles. Če te zanima zgodovina, moraš obiskati muzej Holbæk, kompleks 12 hiš, ki prikazujejo, kako so ljudje v Holbæku živeli skozi stoletja.

Njegov projekt nastanitve za brezdomce Astrid Lykke Nielsen je leta 2021 dobil nagrado „vzhajajoča zvezda novega evropskega Bauhausa“. Cilj projekta je zapolniti praznino, ki jo puščajo sedanji stanovanjski sistemi, z zagotavljanjem alternativ, ki dajejo prednost občutku skupnosti in zasebnosti posameznika. Namen projekta nastanitve za brezdomce je preprečiti začasnost številnih rešitev za brezdomstvo z razvojem stalnih, trajnostnih, privlačnih in visokokakovostnih domov za državljane, ki se soočajo z brezdomstvom.

Drugje se mesto osredotoča na dejavnosti za starejše. Ima na primer posebne centre za dejavnosti in zdravstvene centre ter je ustanovilo izvoljeni Svet starejših, ki v sodelovanju z mestnim svetom obravnava vprašanja, ki so pomembna za starejše člane skupnosti. 

Ne spreglej pohodniških poti, ki povezujejo mesto z bližnjimi kraji. Med najbolj priljubljenimi potmi so fjordska, ledenodobna in mokriščna pot, ki jih je mogoče doseči peš ali s kolesom. Poleg tega je observatorij na hribu Brorfelde, ki leži zunaj mesta, največji na Danskem. Dostopen je z invalidskim vozičkom in ponuja dnevne in nočne dejavnosti. 

Danska je znana po svoji elegantni in funkcionalni estetiki oblikovanja ter po tem, da znajo prebivalci poskrbeti, da jim je med dolgimi zimami udobno in ostanejo srečni (hygge). København je odličen primer teh lastnosti. Poleg tega je eno od kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu in je bilo razglašeno za eno od najsrečnejših mest za življenje. Pravi odraz vrednot novega evropskega Bauhausa (NEB)!

København je prejel nagrado Eurocities 2021 za projekt oblikovanja po vsem mestu, ki vključuje 300 lokacij, namenjenih shranjevanju odvečne deževnice in izboljšanju javnih prostorov. Poleg tega je Unesco mesto imenoval za svetovno prestolnico arhitekture leta 2023, zlasti zaradi prisotnosti skupine Bjarke Ingels. Oglej si njeno smučišče na objektu za pridobivanje energije iz odpadkov!

Stara stavba Billedvej je uravnotežena kombinacija starega in novega. V okviru projekta je bila spremenjena namembnost obstoječe stavbe na lokaciji, stavba pa je bila vertikalno razširjena, da so se vanjo lahko naselili podjetja in ljudje ter so bili uravnoteženi zasebni, javni in skupni prostori. Združuje različno velika stanovanja in je tako namenjen najemnikom z različnimi ravnmi dohodkov. Znano je, da ta pristop povečuje strpnost do raznolikosti in izboljšuje kakovost stanovanj, kar prispeva k socialni trajnostnosti. 

V Københavnu se nahaja tudi akvarij Modri planet (Den Blå Planet), ki je v celoti dostopen invalidom. Stavba izstopa tudi zaradi svoje inovativne in trajnostne arhitekture. Akvarij od zgoraj spominja na velikanski vrtinec, s tal pa se zdi, da lebdi v odsevnem krožnem bazenu.

Hamburg je znan po svojih zelenih in trajnostnih pobudah, ki odražajo vrednote in cilje novega evropskega Bauhausa (NEB). Leta 2021 je prejel nagrado za zeleno mesto leta, leta 2011 pa je bil imenovan za zeleno prestolnico Evrope. Poleg trajnostnih in zelenih idej so njegove soseske primeri resnično vključujočih in sodobnih metropolitanskih območij, zato je mesto vredno obiskati. 

HafenCity je eden najambicioznejših urbanih projektov v Hamburgu. Samo v nekaj letih je bil HafenCity preoblikovan iz industrijskega pristanišča, v katerem skoraj ni bilo prebivalcev, v urbani prostor z raznoliko družbeno in kulturno krajino. V nasprotju s številnimi priljubljenimi mestnimi središči v njem ne prevladujejo enočlanska gospodinjstva. Širok nabor načinov življenja, ravni cen in arhitekturnih slogov privablja različne prebivalce ter socialne organizacije, ki so dejavne v sektorjih oskrbe in nege. Več prostorov v sosednji zgodovinski skladiščni četrti (Speicherstadt), ki so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine, je vrednih ogleda. Koncertna dvorana Elbphilharmonie Hamburg, odprta leta 2017, pa ima osupljivo sodobno fasado.

Na legendarni ribji tržnici v Hamburgu, ki se ob nedeljah odpre ob 5.00 ali 7.00, boš videl/-a prerez prebivalcev mesta. Jutranje slavčke in nočne sove, ki glasno oglašujejo svoje izdelke (ne le ribe, ampak tudi sadje, zelenjavo, sir in drugo), ter družine, ki opravljajo tedenske nakupe.

Nikozija ima bogato in burno zgodovino. Mesto velja za „zadnjo razdeljeno prestolnico sveta“. Njegova posebnost je zelena črta, ki ločuje grško govorečo skupnost od turško govoreče skupnosti na severu, vendar lahko zaradi omilitve mejnih omejitev v začetku 21. stoletja obiščeš obe strani Nikozije.

V krajih s tako razdvajajočo zgodovino je pomembno iskati enotnost. Ciprska prestolnica je dom projekta novega evropskega Bauhausa (NEB) Gardens of the Future (Vrtovi prihodnosti), ki je zmagal na javnem glasovanju v kategoriji „povrnitev občutka pripadnosti“. Vrtovi so zasnovani kot vključujoč in skupen prostor, ki lahko pomaga združevati skupnosti ter oživiti občutek pripadnosti in povezanosti ljudi.

Projekt Gardens of the Future (Vrtovi prihodnosti) ima štiri glavne cilje: spodbujati trajnostni razvoj, imeti vlogo v krožnem gospodarstvu z uporabo filozofije „gradnje iz odpadkov“, lokalnim prebivalcem omogočiti, da postanejo kmetijski podjetniki, in podpreti njihove zelene družbene ambicije, imeti nadgradljiv učinek in delovati kot vzornik za druge podobne projekte na Cipru.

Čeprav Nikozija pogleduje v prihodnost, ima bogato zgodovino, ki jo lahko raziščeš ob obisku. Ciprski muzej hrani nekatere arheološke najdbe z otoka, kot so keramika, nakit, skulpture in kovanci, ki segajo v neolitsko obdobje, ledeno dobo, bronasto dobo in grško-rimsko obdobje.