Fantazijske poti in srhljive tradicije Evrope

Zadnja sprememba Ponedeljek, 21/10/2024

Bi radi spoznali nekatere najsrhljivejše evropske tradicije?

Za otroka iz 90. let prejšnjega stoletja bi lahko bil ogled filma „Nočna mora pred božičem“ Tima Burtona travmatična izkušnja. Obenem pa je tudi res, da film kot npr. „Koko in velika skrivnost“, ki opeva mehiški dan spomina na mrtve Dia de los Muertos, pri gledalcih vzbuja predvsem občutke topline in ganjenost (da, to leti na vas, odrasli). 

Če pa iščete resnično skrivnostne in nekoliko srhljive zgodbe, jih boste brez težav našli. Vedno se najde priložnost, ko se prileže tudi kakšna zgodba, ki nam požene strah v kosti, zlasti v Evropi v jesenskem času.

Zato se udobno namestite in s skodelico čaja (ali kosom bučne pite) v roki začnite načrtovati svojo naslednjo strašljivo evropsko dogodivščino!

(Verjetni) začetek

Ali ste vedeli, da priljubljeni Halloween, čigar ime je okrajšava angleškega poimenovanja „All Hallows’ Eve“, izhaja iz keltskega obreda Samhain, kar pomeni „konec poletja“? V tistih časih se je novo leto začelo 1. novembra. Na predvečer novega leta se je prebivalstvo, ki so ga sestavljali predvsem kmetje, zahvalilo za poletno letino in začelo priprave na prihajajoče zimske mesece. 

Ljudsko prepričanje je bilo, da tega večera tančica med dvema svetovoma, namreč med mrtvimi in živimi, postane vse tanjša in tako duhovom omogoči, da na hitro skočijo na obisk z onega sveta.

Ste že slišali legendo o skopušnem kovaču Jacku? To je bil zapit goljuf na Irskem, ki so ga po tem, ko je nekajkrat poskusil prelisičiti smrt, izdala jetra in telo in tako je moral umreti. Za preostalo je poskrbela karma in ubogega Jacka so zavrnili na vratih pekla. Na koncu je kot obsojenec na življenje med obema svetovoma taval naokrog z žarečim ogljem, ki ga je dal v izdolbeno repo. 

Od tu verjetno izhaja sedanja tradicija izrezovanja buče, v kateri je luč, ki otrokom osvetljuje pot, ko v maskah hodijo od vrat do vrat. 

Priprave: kam iti? 

Če se želite držati teme (in geografskega območja), ni boljše izbire za novembrske počitnice kot dobro staro Združeno kraljestvo. To je lahko priložnost, da obiščete Nessie, legendarno pošast v jezeru Loch Ness v Škotskem višavju, ki je postala popularna v 30. letih prejšnjega stoletja.

Če boste že na Otoku, lahko svojo strašljivo dogodivščino začinite tudi z obiskom podzemnih ječ London dungeon ali Edinburgh dungeon, lahko pa tudi obeh. Če pa podzemlje ni ravno za vas, počakajte do 5. novembra (kot pravi dotična pesem: „Remember, remember the 5^th of November...“) in če ste ljubitelj filma „V kot vroče maščevanje“, nikakor ne smete zamuditi dne Guya Fawkesa. Kresovi in ognjemeti razsvetlijo mesto v spomin na smodniško zaroto leta 1605, ko je katoliški zarotnik Fawkes neuspešno poskusil razstreliti parlament in ubiti protestantskega kralja Jakoba I.

Če prečkate Rokavski preliv do evropske celine, lahko obiščete muzej mučenja v Amsterdamu, kjer boste lahko spoznavali zgodovino Evrope ter si med drugim ogledali 40 primerkov mučilnih naprav in orodij za kaznovanje, ki so jih uporabljali v različnih državah. 

Ko smo že pri orodjih, ali ste vedeli, da so nekoč v Nemčiji na dan spomina na mrtve nekateri ljudje poskrili vse nože v hiši? Zakaj? Da se na njih ne bi poškodovali duhovi, najverjetneje umrli člani njihove družine, ki bi se na ta dan lahko sprehajali po hiši. Vi ste pa mislili, da duhovi nimajo telesa!

Očitno so lahko tudi lačni in/ali žejni, saj jim Avstrijci za okrepčilo nastavljajo kruh in vodo, podobno kot otroci nastavljajo sladkarije za Božička. 

Kljub temu vam je verjetno ljubše, če si duše predstavljate v bolj materialni obliki, morda kot kup premikajočih se kosti v obliki okostnjaka. V tem primeru lahko svojo radovednost potešite na treh različnih krajih v treh različnih evropskih državah. Če gremo od vzhoda proti zahodu,

vas nedaleč od čudovite češke prestolnice Prage čaka kraj po imenu Kutná Hora z nekaj več kot 20 000 prebivalci in Kostnico Sedlec, rimskokatoliško kapelo iz leta 1278, ki se nahaja pod pokopališko Cerkvijo vseh svetnikov. Ste že kdaj videli lestenec iz kosti? In to ne kakršnih koli kosti! Izziv pri opazovanju tega lestenca je prepoznati vsako izmed več kot 200 različnih kosti človeškega telesa. V sami kostnici je med 40 000 in 70 000 okostnjakov, kar je več kot trikrat več od sedanjega števila prebivalcev v najbližjem kraju.

Če boste na hitro skočili na letalo ali malo dlje potovali z vlakom do Italije, boste tudi tam lahko priča nečemu podobnemu, le da v samem središču Milana, italijanske gospodarske prestolnice. Izstopite na postaji podzemne železnice San Babila in takoj za veličastno Milansko stolnico boste našli majhno in zelo nenavadno svetišče San Bernardino alle Ossa. Kosti in lobanje namesto tapet, kosti in lobanje po stropu, kosti in lobanje povsod. Na začetku prejšnjega tisočletja naj namreč ne bi bilo dovolj prostora za kosti iz bližnje bolnišnice, zato so morali postati nekoliko ustvarjalni.

Če nadaljujete pot proti zahodu, boste lahko v portugalskem mestu Evora našli kostnico, za katero so našli navdih v italijanski, to je Kapela kosti iz 16. stoletja, ki svoje obiskovalce pozdravi s precej vabljivim napisom: „Nós ossos que aqui estamos, pelos vossos esperamos“ oziroma: „Kosti, ki smo tukaj, čakamo na vaše.“ Vas je že kaj zmrazilo?

Potem je tukaj za piko na i še precej klasična izbira, in sicer grad Bran (znan tudi kot Drakulov grad) v Transilvaniji. Nikar ne zamudite priložnosti za ogled enega od krajev, povezanih z legendarnim vampirjem, obisk pa lahko zaključite s srhljivim piknikom v romunskem gozdu Hoia Baciu, ki vas bo s svojimi ukrivljenimi drevesi spomnil na Prepovedani gozd okrog Hogwartsa.

Ko boste tam, razgrnite zelo tipični rdeče-beli kockast prt, nanj pa postavite nekaj karameliziranih jabolk, porcijo nečesa iz buče in nekaj „fižolčkov za mrtve“ oziroma „fave dei morti“, kot Italijani imenujejo te mandljeve piškote.

Zdaj poznate zgodbe, hrano in kraje, ki jih lahko obiščete. Izberite preobleko in se pustite začarati tem starim evropskim tradicijam, pa kar mirno, stara rjuha z dvema luknjama za oči bo kar v redu.