Boj proti podnebnim spremembam: kako ukrepa EU?

Zadnja sprememba Četrtek, 01/10/2020

Dolžnost vseh nas je, da se borimo proti podnebnim spremembam. Kako se Evropska unija spopada s to težavo? Kaj pa mednarodne organizacije?

Do podnebnih sprememb prihaja zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev, ki so posledica povečanja povprečne temperature na Zemlji. Spremembe, ugotovljene pri podnebju Zemlje, že že obsežno vplivajo na ekosisteme, gospodarstvo ter zdravje in dobro počutje ljudi v Evropi. Nenehno beležimo vse višje temperature in nivo morske gladine ter zmanjšanje obsega morskega ledu na Arktiki.

Vloga Evropske unije

Evropska unija se bori proti podnebnim spremembam z izvajanjem ambicioznih politik v EU in s tesnim sodelovanjem z mednarodnimi partnerji, je pa tudi največja donatorka mednarodnega podnebnega financiranja‬‬‬‬‬ na svetu. ‬‬‬‬‬

EU je sprejela dolgoročno strategijo za podnebno nevtralno Evropo do leta 2050 s cilji za leta 2020, 2030 in 2050 ter spremlja napredek. Emisije toplogrednih plinov v EU so se med letoma 1990 in 2018 zmanjšale za 23 %, medtem ko je gospodarska rast v istem obdobju znašala 61 %.

Evropska komisija je podnebne spremembe uvrstila na vrh svoje politične agende z evropskim zelenim dogovorom, ki ga je decembra 2019 predstavila predsednica Ursula von der Leyen. Glavni cilj evropskega zelenega dogovora je, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ključni ukrepi zajemajo vse od ambicioznega zmanjšanja emisij, vlaganja v vrhunske raziskave in inovacije do ohranjanja evropskega naravnega okolja. 

Na ravni EU so številni zakoni in pobude namenjeni zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in spodbuditvi prehoda na podnebno nevtralnost. EU je razvila tudi pedagoške vire, kot na primer „Naš planet, naša prihodnost“, in ponuja financiranje mladinskim organizacijam in mladim (glej druge članke v tem razdelku). 
 

Kaj pa mednarodne organizacije?

Mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, utirajo pot rešitvam na svetovni ravni. 

Leta 1992 so države sprejele Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki določa splošni okvir za globalne ukrepe glede podnebnih sprememb. Skoraj vse države na svetu so tudi pogodbenice Pariškega sporazuma iz leta 2015, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje na precej pod 2 °C, si prizadevati za omejitev dviga na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, okrepiti zmožnosti držav za obvladovanje učinkov podnebnih sprememb in jih podpreti pri njihovih prizadevanjih. O teh mednarodnih sporazumih se razpravlja na letnih konferencah pogodbenic (COP).

Leta 2015 so države članice ZN sprejele agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki predvideva skupni načrt za mir in blaginjo ljudi in planeta. V središču agende je 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so nujen poziv k ukrepanju vseh držav. Zdravo okolje ima ključno vlogo pri doseganju številnih ciljev trajnostnega razvoja, cilj 13 pa je „sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam“. 

Poleg teh političnih ukrepov v okviru organizacij Združenih narodov potekajo številne kampanje, v katerih lahko sodelujete tudi kot državljan oziroma državljanka, na primer:

• #WorldEnvironmentDay: letna kampanja za spodbujanje svetovne ozaveščenosti in ukrepanja za zaščito našega okolja
• #BreatheLife: kampanja za mobilizacijo mest in posameznikov za varovanje našega zdravja in planeta pred učinki onesnaženosti zraka, ki se izvaja v partnerstvu s Svetovno zdravstveno organizacijo, Svetovno banko in koalicijo za podnebje in čisti zrak 
• #CleanSeas: kampanja za boj proti onesnaževanju morja s plastičnimi odpadki

Boj proti podnebnim spremembam ni le odgovornost, temveč tudi priložnost, da vsak od nas prispeva k temu cilju! Preverite druge članke v tem razdelku in poglejte, kako drugi mladi rešujejo naš planet ter kako lahko prispevate vi.