Kaj „dom“ pomeni mladim Evropejcem?

Zadnja sprememba Torek, 20/06/2023

<p>Verjetno ste že slišali za rek „dom ni kraj, temveč občutek“. A ob pogledu na podatke Eurostata, statističnega urada Evropske unije, o stanovanjskih razmerah mladih so mladi Evropejci upravičeno zaskrbljeni za svojo prihodnost. Oglejmo si trenutne razmere na stanovanjskem trgu, s katerimi se soočajo mladi.</p>

Trenutna situacija

Dostojno stanovanje je osnovni pogoj za uresničitev življenjskih ciljev ter za socialno in ekonomsko varnost. Vendar najnovejši podatki Eurostata kažejo, da nimajo vsi mladi Evropejci kakovosti stanovanja, ki bi izpolnjevala ta pričakovanja.  

Razmere dejansko niso rožnate – nedostopne cene, prenatrpana stanovanja in huda stanovanjska prikrajšanost so še naprej velik problem. 

Po najnovejših podatkih iz leta 2020 skoraj 28 % mladih (starih od 15 do 29 let) v EU živi v prenatrpanih stanovanjih. V primerjavi s predhodnim letom ta delež pomeni povečanje za 1,5 % in je bil pri mladih višji kot pri celotnem prebivalstvu.

Skokovita rast stanovanjskih cen vpliva tudi na mlade. Ko strošek stanovanja doseže ali preseže 40 % razpoložljivega dohodka gospodinjstva, to pomeni veliko breme. Izjemno visoke cene bremenijo mlade v podobnem odstotku kot splošno populacijo, vendar so velike razlike med mladimi, ki jim grozi revščina, in tistimi, ki jim ne. Med mladimi, ki jim grozi revščina, jih je 40,8 % preobremenjenih s stroški stanovanja.

Problemi

Pri odločitvi mladih za samostojno življenje sicer obstajajo razlike v starosti (leta 2021 je bilo povprečje 26,4 leta) in spolu (ženske se osamosvojijo bolj zgodaj), vendar njihove načrte za osamosvojitev ogroža pomanjkanje cenovno dostopnih in dostojnih stanovanj. 

Poleg tega so se zaradi pandemije poslabšali obeti mladih, kar zadeva stanovanjske in zaposlitvene možnosti. Stanovanjska negotovost prizadene delovno neaktivne mlade in brezposelne, ki so ujeti v prekarnem položaju. 

Brezposelnost in nesorazmerne cene stanovanj so še naprej velik problem, vendar željo mladih po samostojnem življenju ovira še en dejavnik. Mladi se v iskanju boljših možnosti za svoj osebni in poklicni razvoj običajno selijo v velika mesta, vendar tam naletijo na vse večji trg kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom. 

Ni presenetljivo, da stanovanjske razmere močno vplivajo na duševno zdravje mladih, kot opisuje članek v reviji EURACTIV.

Poleg tega stanovanjska kriza prizadene tudi kulturni sektor. Mladi ustvarjalci in umetniki si zaradi stalne rasti cen stanovanj ne morejo več privoščiti življenja v mestih. Mesta po vsej Evropi izgubljajo kulturno ponudbo, saj umetniki nimajo več možnosti za ustvarjanje. 
 

 

Nikolina in Sabri iz študentske mreže Erasmus sta za Eurodesk Brussels Link spregovorila o težavah, s katerimi se soočajo mladi pri iskanju stanovanja, in o možnih rešitvah. 

Kaj bi lahko naredili?

Ni preproste ali hitre rešitve, ki bi mladim pomagala do stanovanja. Nekateri komentatorji pozivajo k večjemu deležu socialnih stanovanj, tj. stanovanj, ki jih gradijo neprofitne organizacije ali država in so zato na voljo po ugodnejši ceni kot stanovanja na trgu zasebnih nepremičnin. 

Pomembno je mladim zagotoviti dostop do trga dela, na katerem lahko razvijejo svoj potencial ter kar najbolje unovčijo svoja znanja in spretnosti v dostojnih in spodbudnih delovnih pogojih, ki med drugim zajemajo tudi dostojno plačo, kot je navedeno v cilju št. 7 strategije EU za mlade.

EU je nedavno dosegla tudi dogovor o novih pravilih za ustrezne minimalne plače v EU, ki bodo mladim koristila pri vstopu na trg dela in dostopu do dostojnega stanovanja. Še veliko je treba storiti, da bi mladim zagotovili ta dostop, vendar je doseženi dogovor korak v pravo smer.