Varni na spletu!

Zadnja sprememba Ponedeljek, 30/08/2021

Veliko časa porabimo na telefonih, tabličnih in prenosnih računalnikih, povezanih z internetom, priključeni na družbene medije, v stiku s prijatelji, za gledanje filmov, poslušanje glasbe, študij ali delo. Toda kako varni smo na spletu?

Mladi imajo pravico do najboljše možne spletne izkušnje na internetu. EU vsako leto februarja pripravi kampanjo ob dnevu varne rabe interneta, s katero želi povečati ozaveščenost o tem, kako lahko skupna prizadevanja prispevajo k boljšemu internetu prihodnosti (#SaferInternet4EU). Pomembno je, da se zavedate tveganj pri brskanju po spletu in da veste, kako lahko ravnate.

Zasebnost

Vsaka objava na internetu pomeni izgubo zasebnosti. Objava osebnih podatkov na blogih, osebnem profilu ali spletnih forumih je lahko nevarna in privede do zlorabe. Pazite torej, kaj objavljate in počnete na internetu. Ne počnite ničesar, česar ne bi storili v resničnem življenju. Pomislite tudi, kdo vse bi lahko videl vašo objavo (neznanci, prijatelji, prijatelji prijateljev ...). Poskrbite za ustrezno nastavitev zasebnosti. 

Čeprav najnovejša pravila EU omogočajo, da trajno izbrišete osebne podatke, ki ste jih delili (Splošna uredba o varstvu podatkov, več o tem v razdelku o spletnih pravicah), jih je v praksi včasih zelo težko odstraniti ali izbrisati. Reagirati morate hitro, saj je vsebino, ki je dolgo na spletu, mogoče deliti dalj časa. Če želite oceniti svoje znanje o varnosti na internetu, se lotite spletnega kviza o kibernetski varnosti. Potrebovali boste največ 10 minut in zagotovo se boste naučili kaj koristnega.

Seksting (pošiljanje fotografij, videoposnetkov, besedilnih sporočil ali elektronskih sporočil s spolno vsebino, običajno z mobilnega telefona) je dober primer tveganja za zasebnost. Čeprav je njen namen morda neškodljiv in zaupate osebi, ki vam pošilja sporočila, obstaja možnost, da fotografijo ali videoposnetek nekdo deli ali prestreže.

Spletno navezovanje stikov za spolne namene 

Pri navezovanju stikov odrasla oseba, tako imenovani „zapeljevalec“, naveže stik prek spleta, predvsem z uporabo lažnega profila, ki predstavlja mlado osebo ali slavno osebo. Zapeljevalec ima lahko več motivov za to, da vas zavede in zlorabi vašo naivnost: morda vas želi izkoristiti in za fotografijo, ki jo lahko uporabi za lastni spolni užitek, dobiti nekaj denarja (nekatere fotografije lahko celo končajo v pedofilski mreži na temnem spletu), ali vas izsiljevati. To je kaznivo dejanje. Gre za spolno prisilo in izsiljevanje na spletu.

Zapeljevalec bo običajno najprej poskusil pridobiti zaupanje. Navezovanje stikov za spolne namene je težko prepoznati. Če prejemnika ne poznate osebno, pazite, da ne objavljate golih slik ali videoposnetkov na spletnih forumih ali družbenih medijih. Če se vam zdi, da imate opravka z zapeljevalcem, prekinite pogovor, poiščite pomoč in prijavite osebo. 

Sovražni govor 

Sovražni govor pomeni izražanje splošnega negativnega mnenja o določeni skupini ali osebi, ki pripada tej skupini. Je ena od oblik rasizma in diskriminacije, ki je prisotna v vsej Evropi, zaradi interneta in družbenih medijev pa je čedalje bolj razširjena. Ksenofobija je najpogostejši razlog za sovražni govor, sledita mu spolna usmerjenost in sovraštvo do muslimanov (kodeks ravnanja EU na področju boja proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu). EU si s spletnimi ponudniki prizadeva zagotoviti možnost prijave sovražnega govora.

Svet Evrope je pripravil kampanjo „Gibanje proti sovražnemu govoru“ za ozaveščanje o tem, kako pomembno je obsoditi sovražni govor. Kampanja poziva k ukrepanju – na spletišču kampanje so na voljo napotki za ukrepanje in nacionalni kontakti za prijavo sovražnega govora.

Kibernetsko nadlegovanje 

Kibernetsko nadlegovanje je pojav na spletu, v katerem mlada oseba (ali skupina oseb) grozi, ponižuje ali škoduje drugi osebi. Do nadlegovanja lahko pride kadarkoli in kjerkoli, spletni nadlegovalec lahko deluje anonimno, pogosto je na spletu prisotnih več prič kot v resničnem življenju. UNESCO in države članice vsako leto prvi četrtek v novembru pripravijo mednarodni dan proti nasilju in nadlegovanju v šoli, vključno s kibernetskim nadlegovanjem. Namen dogodka je opozoriti, da pomeni kakršnokoli nasilje v šoli kršitev pravic otrok in mladostnikov do izobraževanja, zdravja in dobrega počutja. 

Vsak sam lahko veliko stori na področju boja proti nadlegovanju na spletu in zunaj njega, v šoli ali v svoji skupnosti. Pomembno je, da se odzovete, če opazite, da nekoga nadlegujejo. Angažirajte se in ukrepajte! Če ste žrtev, naj vas ne bo strah – o nadlegovanju spregovorite z drugimi, svojimi prijatelji, družino, učiteljem, pristojno službo ali katerokoli odraslo osebo, ki ji zaupate (več o tem: evropska mreža za boj proti nadlegovanju in nacionalni organ za enakost v državi prebivališča). Poiščite pomoč – ne pozabite, da niste sami in da se vam ni treba sramovati. 

Lažne novice

Lažne novice so prisotne povsod na spletu, so netočne ali zavajajoče novice, ki so jih zavestno lansirali v medijih z namenom manipulacije mnenj. Če jih želite prepoznati, jih morate najprej identificirati. 

Obstajajo osnovna načela za preverjanje veljavnosti informacij: vprašajte se, kdo je avtor in kakšni so njegovi nameni; ali je novica objavljena na zaupanja vredni spletni strani; ali je objavljena v drugih zanesljivih virih. Pomembno je, da razvijete zadostno mero kritičnega razmišljanja, ki je potrebno za razlikovanje zanesljivih virov informacij od napačnih informacij. Zapomnite si zlato pravilo: če informacija zveni preneumno ali prelepo, da bi bila res, potem verjetno ni resnična.

Več o tej temi je na voljo na evropskem mladinskem portalu. 

Prijava zlorabe 

Večina evropskih držav je vzpostavila nacionalne mehanizme, ki jih zagotavljajo nacionalni organi in nevladne organizacije, za prijavo zlorabe in podporo žrtvam kibernetskega nadlegovanja, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva. Preverite seznam Sveta Evrope.
Ins@fe, ki je del mreže centrov za varnejši internet, zagotavlja seznam telefonskih številk za pomoč ter podporo in nasvete mladim, kako se soočiti s škodljivimi spletnimi vsebinami, stiki (npr. spletno navezovanje stikov za spolne namene) ali ravnanjem (npr. kibernetsko nadlegovanje ali seksting). Zlorabo lahko prijavite ali neposredno pokličete telefonsko številko za pomoč. https://www.betterinternetforkids.eu/web/portal/policy/insafe-inhope 

Portal boljši internet za otroke ponuja vire in nasvete za zaščito pri uporabi spleta. Za mlade je denimo zanimiv razdelek BIK Youth, ki ponuja koristne vire in jim omogoča, da povedo svoje mnenje. 

Ste mlad strokovnjak na področju kibernetske varnosti?

Evropski izziv na področju kibernetske varnosti je letni evropski dogodek, ki privablja mlade talente iz vse Evrope. Namenjen je zabavi in tekmovanju na področju kibernetske varnosti. Letošnji dogodek (2020) bo od 3. do 7. novembra potekal na Dunaju.

Srečanje na Dunaju bo priložnost za največje talente na področju kibernetske varnosti iz vseh sodelujočih držav za mreženje, sodelovanje in medsebojno tekmovanje. Tekmovali bodo v reševanju izzivov na področju varnosti, npr. v zvezi s spletno in mobilno varnostjo, v reševanju kriptosestavljank, obratnem inženiringu, etiki in forenziki.

Več o sodelovanju na dogodku boste našli na spletišču tekmovanja.