Larisa, ki ima bogato zgodovino, a je usmerjena v prihodnost, sprejema drzne ideje in napredne pristope, ki so popolnoma v skladu z vrednotami in pobudami novega evropskega Bauhausa.
Občina Larisa je leta 2021 razpisala mednarodni natečaj za idejne rešitve za ureditev območja okoli prvega antičnega gledališča v mestu. Ključni del starogrške kulture so bila živahna gledališča, ki so bila v središču družbenega življenja. Poleg gledališč boš v samo petih minutah sprehoda spoznal/a bogato in raznoliko zgodovino Larise – od antične Grčije do Osmanskega cesarstva. Tekstilne tržnice, znane kot bezestenis – iz arabskih besed za bombaž (bez) in trgovce s tekstilom (bezzaz) –, so bile ključni del osmanskega mestnega življenja, kar kaže, da je bilo mesto pomembno in živahno trgovsko središče. Tržnica bezesteni v Larisi je bila zgrajena v poznem 15. in zgodnjem 16. stoletju, in čeprav so danes ohranjeni le štirje kamniti zidovi, je bilo nekoč v njej 21 trgovin.
Larisa je privlačna mešanica kontrastnih kultur, starih in novih, zaradi svojega inovativnega pristopa pa se spreminja v sodobno mesto na starodavnih temeljih. Je tudi del projekta CLEVER Cities, pri čemer uporablja inovacije in soustvarjanje za obnovo svoje urbane krajine s posegi, ki temeljijo na naravi.
Solun, ki sledi vrednotam novega evropskega Bauhausa, premika meje in tradicionalni arhitekturi daje sodoben preobrat. Ena najzanimivejših točk v mestu je Aigli Geni Hamam, nekdanja turška kopel, ki je bila preurejena in v kateri je zdaj kino, pozimi pa celonočne zabave. V živahni četrti Valaoritou lahko obiščeš Three Pieces, kantino s skritim barom in fotokabino. V bližini starega mestnega jedra boš našel/la Paševe vrtove, skrivnostni park neznanega izvora, v katerem so številne skrivnostne kamnite strukture, oblike in simboli.
Če te zanima umetnost, si oglej Metropolitansko organizacijo muzejev vizualnih umetnosti v Solunu, ki gosti zanimive razstave, od fotografije do ruske avantgarde.
Solun je poleg kulturnega središča tudi zgled trajnostnosti. Leta 2021 je mesto sprejelo načrt za trajnostno mobilnost v mestih, ki predvideva prerazporeditev javnega prostora in razvoj več pešpoti. Solunski Živi laboratorij za pametno mobilnost je evropski pionir na področju uporabe tehnologije za izboljšanje mobilnosti v mestih. Za spodbujanje trajnostnega turizma pa je mesto uvedlo trajnostno turistično kartico, ki spodbuja nizkoemisijske dejavnosti, kot so vodeni sprehodi. Ob obisku ne pozabi prevzeti kartice!
Prestolnica Severne Makedonije je edinstveno in očarljivo mesto. Skopje je prvo mesto v Severni Makedoniji, ki je vključeno v mrežo zelenih mest, in se zdaj razvija na podlagi vrednot in ciljev novega evropskega Bauhausa. Je majhno in primerno za pešce, ob obisku pa si lahko ogledaš številne zanimivosti, kot so Čaršija, staro osmansko mesto na hribu ali Most umetnosti, ki ga krasijo kipi pomembnih makedonskih umetnikov in glasbenikov.
Trajnostnost je hitro naraščajoča skrb v Skopju, kar najbolje dokazuje mladinska organizacija Go Green. Organizacija je začela izvajati pobudo Od vrat do vrat, pri kateri gre za socialno podjetje, ki uporablja model trajnostnega ravnanja z odpadki za izboljšanje socialne vključenosti neformalnih pobiralcev odpadkov v mestu. Skopje se je zaradi svoje inovativne občinske storitve souporabe avtomobilov uvrstilo med finaliste na natečaju za evropsko nagrado za mobilnost 2016.
Zaradi uničujočega potresa leta 1963 je bilo mesto popolnoma obnovljeno, od tu pa izhaja tudi njegova izjemna sodobna arhitektura. Tak primer je osrednja pošta, ki jo je oblikoval Janko Konstantinov. Zgrajena je v sodobnem brutalističnem slogu ter ima drzno in nenavadno oblikovano pročelje. V mestu je tudi skoraj 300 kipov in struktur, ki vključujejo vse od zgodovinskih osebnosti do abstraktnih umetniških del, ter 66 metrov visok Milenijski križ.
Niš je vznemirljiva mešanica zgodovinskega balkanskega oblikovanja, brutalistične in postsocialistične arhitekture ter ustvarjalnega preoblikovanja urbanih prostorov, kjer lahko izkusiš pravo bistvo novega evropskega Bauhausa. Ti pristopi skupaj dajejo občutek živahnega mesta z bogato zgodovino in kulturo. Eden od primerov je ulica Kazandžijsko sokače, zadnja preostala ulica nekdanjega niškega bazarja, kjer se v živahnem talilnem loncu turistov, študentov in domačinov združujejo številne kavarne in tradicionalne gostilne ali kavarne, znane kot kafane.
Niš je leta 2005 postal član mreže lokalnih oblasti Energy Cities, ki si prizadeva za opolnomočenje mest in državljanov pri prehodu na življenje, ki bo kos izzivom prihodnosti. Mesto je leta 2014 sprejelo akcijski načrt Konvencije županov za trajnostno energijo, v katerem so se lokalne oblasti zavezale zmanjšanju emisij toplogrednih plinov s sprejemanjem trajnostnih in učinkovitih rešitev za razvoj mest. Niš je tudi eden od šestih partnerjev v projektu Cities of TOMORROW, ki vodijo prehod na nizkoogljična, odporna in prijetnejša mesta za življenje. Leta 2016 je Niš gostil prvo mednarodno konferenco o urbanističnem načrtovanju, na kateri so se zbrali akademiki, raziskovalci in župani, da bi poiskali rešitve za izzive, s katerimi se soočajo mesta 21. stoletja. Niš je trajnostno mesto, usmerjeno v prihodnost!
Med obiskom si oglej trdnjavo, ki so jo v 18. stoletju zgradili Turki (čeprav so bile utrdbe na tem mestu že v času starega Rima). To je odličen kraj, kjer lahko preživiš nekaj ur ob občudovanju arhitekture in raziskovanju njene umetniške galerije, tržnice, restavracij in kavarn. V trdnjavi poteka tudi glasbeni festival Nišville, zato ga dodaj v koledar, če ti je všeč jazz.
Beograd je eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest v Evropi. Njegova zgodovina je bila burna, saj so ga naseljevali Kelti, Rimljani, Bizantinsko cesarstvo, Frankovsko cesarstvo, Bolgarsko cesarstvo, Kraljevina Madžarska, Osmansko cesarstvo, Habsburžani in drugi, preden je leta 1918 postal glavno mesto Jugoslavije. Zanj so se bojevali v 115 vojnah, 44-krat je bilo porušeno, petkrat bombardirano in neštetokrat oblegano. Obišči cerkev Ružica, kjer boš našel/la dva lestenca iz tulcev nabojev, mečev in delov topov iz prve svetovne vojne – okrasni element, ki ponazarja preteklost Beograda.
Beograd je za novi evropski Bauhaus še zlasti pomemben zaradi svoje arhitekture, v kateri je fascinanten brutalistični poudarek na materialih, teksturah in konstrukciji, z nekaterimi čudovitimi vplivi art nouveauja in neobizantinske arhitekture. Med presenetljivimi primeri so stopničasti bloki v Novem Beogradu, ki spominjajo na Lego kocke, telefonska centrala, za katero se zdi, da lebdi nad tlemi, in Avalski stolp v obliki rakete. V Beogradu so tudi zelene tržnice, kot je Dorćol Platz, kjer prodajajo trajnostne izdelke, rabljena oblačila in reciklirane materiale.
Kljub svoji bogati zgodovini se Beograd močno trudi, da bi se moderniziral in zgradil mesto prihodnosti, ki je primerno za vse. Leta 2018 se je Beograd pridružil mreži zelenih mest Evropske banke za obnovo in razvoj ter se je zavezal izgradnji trajnostne infrastrukture in sprejetju akcijskega načrta za zeleno mesto.
V Reykjaviku, kjer živi več kot 65 % islandskega prebivalstva, je živahna kulturna in oblikovalska scena. Na islandsko umetnost ima velik vpliv narava, saj so okoli mesta in zunaj njega osupljive pokrajine in navidezno nezemeljske zemeljske tvorbe. Slovita ustvarjalnost prebivalstva se pripisuje napredni kulturi in pomanjkanju naravnih materialov.
Islandsko oblikovanje je drzno, inovativno in eksperimentalno ter uteleša napredni in trajnostni duh novega evropskega Bauhausa. Modna industrija izkazuje drzen, nenavaden slog, ki temelji na ekološki zavezanosti, ki jo spodbujajo znane osebnosti, kot je Björk (svetovna stilska ikona), in materiali, kot sta ribje usnje in pohištvo iz vulkanskih kamnin. Iz Reykjavika prihajata dva ugledna abstraktna in avantgardna umetnika, in sicer Svavar Guðnason in Nína Tryggvadóttir.
Obišči znamenitost mesta Reykjavik, koncertno dvorano Harpa. Ta stavba na obali s svojim značilnim barvnim steklenim pročeljem je bila zasnovana v sodelovanju z umetnikom Olafurjem Eliassonom. Harpa je leta 2013 prejela prestižno nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo – nagrado Mies van der Rohe. Islandija je članica Nordijskega ogljično nevtralnega Bauhausa, projekta v okviru laboratorija novega evropskega Bauhausa.
Čeprav Islandija morda ni znana kot destinacija za sončenje, boš tik ob Reykjaviku našel/la Nauthólsvík, umetno plažo z zlatim peskom in ogrevanim bazenom. Vstop je poleti brezplačen, preostali del leta pa stane približno 5 EUR.
