Zahodni Balkan: nauki preteklosti za mir v prihodnosti

Zadnja sprememba Torek, 29/09/2020

Spominski projekti, financirani s sredstvi EU, mladim pomagajo, da se učijo iz zgodovine, spodbujajo evropske vrednote na Zahodnem Balkanu in drugod, da se vojna, genocid in totalitarizem ne bi nikoli več ponovili.

Leta 2020 mineva 75 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz, v katerem so nacisti pobili 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov iz vse Evrope. Skupaj je v holokavstu umrlo 6 milijonov Judov.

Mineva tudi 25 let od pokola v Srebrenici, najhujšega množičnega poboja v Evropi po drugi svetovni vojni, v katerem je izgubilo življenje več kot 8 000 muslimanskih moških in dečkov. V vojnah v nekdanji Jugoslaviji od leta 1991 do 2001 je umrlo nad 120 000 ljudi, med njimi veliko žensk, otrok in neoboroženih civilistov. 

Spomini bledijo, priče teh grozodejstev pa se starajo in umirajo. Kako naj se torej učimo iz preteklosti in zagotovimo, da se zgodovina ne bo ponovila? 

Več organizacij na Zahodnem Balkanu s pomočjo financiranja iz programa EU Evropa za državljane pripravlja spominske projekte, namenjene posebej mladim in učiteljem. So del širšega prizadevanja za spodbujanje miru, stabilnosti in demokratičnih vrednot v času, ko se regija približuje vključitvi v EU.

Med temi pobudami so:

Priča vojne 

V vojnah na območju nekdanje Jugoslavije je bilo Sarajevo oblegano skoraj štiri leta. V tem obdobju je bilo ubitih več kot 5 400 civilistov, pogosto pod streli ostrostrelcev. 

V današnjem Sarajevu se društvo Urban dejavno povezuje z mladimi v Bosni in drugod, da bi pomagalo širiti spoznanje o tem, kaj vojna in totalitarizem pomenita za vsakdanje življenje. 

V sodelovanju s šolami in partnerji v Bosni, na Češkem, v Italiji in Romuniji koordinira projekt, financiran s sredstvi EU, ki dijakom in študentom omogoča, da vzpostavijo stik z ljudmi, ki so to prestali.

Koordinator Haris Čalkić je povedal: „Projekt temelji na medsebojnem sodelovanju.“ 

Da bi dosegli širše občinstvo, bo projektna skupina pripravila dokumentarni film o tem, kako vojna in totalitarizem vplivata na človeško življenje, film pa bo vseboval tudi pripovedi prič.

Boj proti diskriminaciji Romov

Med žrtvami nacistov med holokavstom so bili tudi Romi. Ta manjšina se marsikje v Evropi še vedno srečuje z diskriminacijo. 

V mestu Kratovo v Severni Makedoniji so mladi ustanovili društvo Rroma SSN, ki si prizadeva odpraviti preostala nesoglasja.

Skupina s pomočjo finančnih sredstev EU organizira usposabljanja in programe izmenjave ter izvaja raziskave. 

Mustafa Jakupov, vodja projekta, je povedal: „Naš namen je spodbujati pozitivne vrednote v romskih in neromskih skupnostih. Vse to je možno, ker so mladi, ki sodelujejo z nami, zavzeti in navdušeni in ker verjamejo v tisto, kar želimo doseči.“ 

Nazoren primer: ko se je programska koordinatorka skupine kot prostovoljka včlanila v organizacijo, je bila stara šele 17 let.

Mustafa Jakupov je še dejal: „Verjamemo v mlade in njihovo sposobnost, da v svoje skupnosti prinesejo spremembe, mir in spoštovanje. Želimo, da bi mladi stali za svojimi zamislimi in vzeli svojo prihodnost v roke.“

Izobraževanje učiteljev

Učitelji imajo pomembno vlogo v življenju mladih. Zato Shoah Memorial, pariški muzejski, dokumentacijski in izobraževalni center, posvečen spominu na holokavst, povezuje učitelje iz Srbije, Bosne in Hrvaške pri pridobivanju znanja zgodovine, izmenjavi izkušenj in odkriti razpravi o občutljivih vprašanjih v zvezi z lokalno zgodovino. 

Bruno Boyer, koordinator projekta usposabljanja učiteljev v okviru Shoah Memorial, ki ga financira EU, je dejal: „Ljudje iz teh držav imajo t. i. nasprotujoče si spomine. Na njihovo predstavo o sebi so vplivali pretekli spopadi. Toda vsi se spominjajo holokavsta, zato izhajamo iz njega. 

Učitelji izmenjujejo mnenja s kolegi, katerih starši so se morda bojevali proti njihovim staršem. „S pomočjo tega bolje razumejo, kako nesmiselna je vojna,“ je dodal Bruno Boyer. 

Po tem usposabljanju „bodo mladim veliko lažje posredovali spoznanja o preteklih dogodkih.“