Skip to main content
© William Bossen - Unsplash © William Bossen - Unsplash

Kaj so podnebne spremembe?

Zadnja sprememba Sreda, 21/10/2020

Vsi govorijo o podnebnih spremembah. Izredno tople zime, divji požari in ledeniki, ki se topijo hitreje, kot je bilo pričakovano, so vsi posledica podnebnih sprememb.

Pet ključnih vprašanj za boljše razumevanje podnebnih sprememb, njihovih vzrokov in posledic

1. Kaj so podnebne spremembe?

Vzrok za podnebne spremembe je globalno segrevanje. Nanašajo se na dolgoročne vremenske vzorce na Zemlji, denimo temperaturo, morsko gladino in padavine. 

Podnebje na Zemlji se je od nastanka planeta pred 4,5 milijarde leti večkrat zelo spremenilo. Topla obdobja so se menjavala z ledenimi dobami. Takšni cikli so vedno trajali deset tisoče ali milijone let, v zadnjih 150 letih (industrijska doba) pa so se temperature dvigale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju.

2. Kaj povzroča podnebne spremembe?

Glavni vzrok podnebnih sprememb je kurjenje fosilnih goriv, kot so nafta, premog in zemeljski plin, ki v ozračje sproščajo emisije toplogrednih plinov. K povečanju podnebnih sprememb prispevajo tudi druge človekove dejavnosti, denimo kmetijstvo in krčenje gozdov. Ti plini zadržujejo toploto v ozračju, kar imenujemo učinek tople grede

Brez učinka tople grede bi bila povprečna temperatura planeta - 18 °C. Vsakodnevne dejavnosti ljudi ta učinek maksimalno povečujejo, zaradi česar se temperatura planeta še bolj zvišuje. Kljub mednarodnim zavezam se raven ogljikovega (CO2) v ozračju povečuje in je leta 2019 po podatkih Svetovne meteorološke organizacije dosegla rekordno vrednost (skoraj +150 % v primerjavi z letom 1750). 

3. Kakšen je vpliv podnebnih sprememb?

Glavna posledica podnebnih sprememb je povečanje svetovne temperature planeta, ki se je od predindustrijske dobe zvišala za 1,1 °C. Obdobje 2010–2020 bo desetletje izjemne svetovne toplote in leto 2019 drugo najtoplejše zabeleženo leto. Če se bo sedanji trend segrevanja nadaljeval, se bodo temperature do konca stoletja lahko zvišale za 3–5 °C, kar bo lahko imelo katastrofalne posledice. Za primerjavo: v zadnjih 10 tisoč letih se je temperatura dvignila za 5 °C .

Višje temperature vplivajo na taljenje ledene gmote na zemeljskih polih, kar povzroča dvig morske gladine in posledično poplave in ogroženost obalnih okolij. Podnebne spremembe prispevajo tudi k pogostejšim in intenzivnejšim ekstremnim vremenskim dogodkom, kot so nevihte, suše, vročinski valovi in gozdni požari. Regionalne razlike v teh vzorcih so velike in nekateri deli sveta so bolj prizadeti kot drugi. 

4. Kaj pa ljudje?

Ogrožena sta tako naše zdravje kot prehranska varnost, zlasti v Afriki in Aziji, kjer je število mladih največje na svetu. Kot je navedeno v Programu Združenih narodov za okolje (UNEP), bi svetovno segretje za 2 ˚C pomenilo grožnjo podhranjenosti za več kot polovico afriškega prebivalstva. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da bi zdravje milijonov ljudi lahko ogrozil porast bolezni, kot so malarija, bolezni, ki se prenašajo z vodo, in slaba prehranjenost. To bo tudi vplivalo na migracije ljudi, predvidoma se bo povečalo število podnebnih beguncev. 

5. Ali lahko zaustavimo podnebne spremembe?

Čeprav trenda podnebnih sprememb ne moremo obrniti, lahko blažimo njihove učinke in se prilagajamo na posledice. Blažitveni ukrepi so namenjeni zmanjšanju količine emisij v ozračju, denimo z razvojem čistih energij in povečanjem gozdnih območij. Potrebne so drastične spremembe na ključnih področjih, kot so promet, energija, industrija, stanovanja, ravnanje z odpadki in kmetijstvo. 

Prilagajanje podnebnim spremembam pomeni pripravo na njihove posledice in povečanje odpornosti naše družbe. To lahko denimo pomeni učinkovitejšo uporabo omejenih vodnih virov, prilagajanje kmetijskih in gozdarskih praks ter skrb za to, da bodo zgradbe in infrastruktura vzdržali prihodnje podnebne razmere in skrajne vremenske dogodke. 

Podnebne spremembe se pogosto močno občutijo na območjih z ranljivimi skupinami prebivalstva. Boj proti podnebnim spremembam pomeni tudi pomoč najbolj ranljivim in napredek pri drugih globalnih izzivih, denimo boju proti revščini, neenakosti in degradaciji okolja. Mednarodne organizacije, civilna družba in vse več mladih si prizadevajo za globalne ukrepe v boju proti podnebnim spremembam. Z evropskim zelenim dogovorom, ki ga je decembra 2019 predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, so podnebne spremembe na vrhu politične agende EU. Glavni cilj evropskega zelenega dogovora je, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina.