Umetna inteligenca: kaj moraš vedeti

Zadnja sprememba Četrtek, 18/11/2021

Umetna inteligenca je danes del tvojega življenja. Ko igraš igre, prenašaš aplikacije ali uporabljaš družbene medije, razkrivaš svoje osebne podatke. Kako algoritmi to uporabijo? Ali ti spletni iskalnik in družbeni mediji prikazujejo enake informacije kot drugim uporabnikom? Ali še vedno brez zunanjega vpliva sprejemaš politične, potrošniške in socialne odločitve?

Kaj je umetna inteligenca?

Predvsem to ni stvar prihodnosti, saj jo že danes srečujemo na vsakem koraku. Umetna inteligenca je krovni izraz za najrazličnejše tehnike, s katerimi stroji ali računalniška koda posnemajo človeško inteligenco.

Ko se s prijateljem prek kratkih sporočil dogovoriš za pijačo in tvoj telefon vajino srečanje samodejno doda v tvoj koledar, je za to zaslužna umetna inteligenca.

Umetna inteligenca nam je lahko v veliko pomoč na različnih področjih, kot so zdravje, promet in podnebne spremembe, saj lahko analizira ogromne količine podatkov in prepozna vzorce. Uporablja se lahko za iskanje najbolj primernih rešitev, na primer za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Začetki umetne inteligence

Koncept umetne inteligence ni nekaj novega. Človeštvo si že dolgo zamišlja samovozeče avtomobile in robote, ki lahko komunicirajo z ljudmi. Že v 18. stoletju je izumitelj Wolfgang von Kempelen ustvaril mehaničnega Turka, lažni šahovski stroj, ki je lahko premagal tudi največje izzivalce. Šele pozneje je prišlo na dan, da ni šlo za pravi stroj, saj je lutko upravljal človek, ki se je skrival v šahovski mizi. Pri tem torej ni šlo za umetno inteligenco, vendar mehanični Turek lepo ponazarja, da že dolgo poskušamo ustvariti inteligentne stroje.

Začetki umetne inteligence, kot jo poznamo danes, segajo v leto 1936, ko je Alan Turing predstavil svoj koncept univerzalnega stroja. Vendar pa je umetna inteligenca v kolektivno zavest prodrla šele leta 1997, ko je računalnik Deep Blue v šahovski partiji premagal svetovnega prvaka Garija Kasparova. Tokrat ni šlo več za lažni stroj, ki bi ga upravljal človek, temveč za stroj, ki je lahko samostojno premagal človeka.

Umetna inteligenca v našem vsakdanjem življenju

Pri umetni inteligenci seveda ne gre zgolj za računalnike, ki lahko igrajo šah, temveč za veliko več. Morda se niti ne zavedaš, v kolikšni meri je umetna inteligenca del tvojega življenja. 

Umetno inteligenco uporabljaš v najrazličnejših situacijah – na primer ko poslušaš glasbo s pomočjo glasovnega pomočnika, ko uporabljaš fotoaparat pametnega telefona v portretnem načinu in ta sam določi ustrezne parametre, ko ti algoritem priporoči glasbo na podlagi preferenc drugih uporabnikov, ko uporabljaš navigacijsko aplikacijo, da po najboljši poti prideš na cilj, ali ko filter za neželeno e-pošto samodejno izloči vsiljena sporočila. Umetna inteligenca nas torej obdaja na vsakem koraku.

Poleg tega nam ponuja številne možnosti, na primer virtualne pomočnike, ki nam pomagajo z različnimi nalogami, kot so iskanje boljšega zdravljenja ali prepoznavanje potrošniških trendov v družbenih omrežjih. Umetna inteligenca se uporablja tudi pri oglaševanju, kar vzbuja etične pomisleke – na primer ko se algoritmi uporabijo za vplivanje na naše politične odločitve, kot je domnevno storilo podjetje Cambridge Analytica med volitvami v ZDA in referendumom o brexitu. Zato je izjemno pomembno razumeti, kako delujejo algoritmi.

Kako delujejo algoritmi?

Oglejmo si na primeru družbenih medijev. Algoritmi spremljajo vedenje in navade ljudi ter na podlagi pridobljenih podatkov ustvarjajo izkušnje, ki imajo zasvojevalni učinek. Več časa ko preživiš na Facebooku, Instagramu ali TikToku, več denarja zaslužijo ta podjetja. To je nova realnost oglaševanja. Težava je v tem, da navedeno povzroča zasvojenost, še bolj zaskrbljujoče pa je, da se tako lahko znajdemo v tako imenovanem ideološkem mehurčku.

Družbeni mediji ti na podlagi izsledkov algoritmov ponujajo vsebine, ki bi ti utegnile biti všeč, da bi obdržali tvojo pozornost. Če torej po internetu brskaš po teorijah zarote, ti bodo tovrstne vsebine prikazane tudi v družbenih medijih. Že kmalu te bodo obkrožale objave, ki te utrjujejo v tvojih prepričanjih.

To seveda velja tudi za ljudi, ki te obkrožajo. Si se že kdaj vprašal/a, ali ti tvoj telefon prisluškuje? To se je namreč zgodilo Mii, ko jo prijateljica vprašala za mnenje o paru čevljev. Naslednji dan se ji je prikazal oglas za prav te čevlje. Nikoli jih ni iskala na spletu, zato se je vprašala, ali ji telefon nemara prisluškuje. V resnici je šlo za to, da je algoritem vedel, da je bila s prijateljico (na podlagi lokacije ali povezave z istim omrežjem) in da je prijateljica na spletu poiskala te čevlje. Zato je algoritem menil, da bi tudi Mio utegnil zanimati ta izdelek, saj imata podobne interese. Torej spet algoritmi ...

Če bi mladi, kot si ti, bolje razumeli, kako delujejo algoritmi in kako vplivajo na družbo, bi lahko postali bolj kritični uporabniki takih tehnologij. Morda bi jih celo spodbudilo, da se angažirajo pri sooblikovanju naše prihodnosti.

Kako lahko zaščitiš svoje podatke?

Presojaj kritično in se zavedaj, da svoj čas na spletu preživljaš v mehurčku!

Pri varstvu tvojih osebnih podatkov ti bodo v pomoč naslednji nasveti:

• Kadar je mogoče, uporabi navidezno zasebno omrežje. Tako lahko prikriješ svojo identiteto in svojemu internetnemu ponudniku preprečiš vpogled v tvoje aktivnosti na spletu.
• Po spletu brskaj brez beleženja zgodovine (v t. i. načinu incognito) in uporabljaj spletne iskalnike, ki ne shranjujejo podatkov o iskanjih.
• Čim bolj zmanjšaj sledenje aplikacij na svojem telefonu.
• V brskalniku uporabi razširitve za zasebnost, s katerimi se ustavi sledenje spletišč.
• Uporabljaj alternativni brskalnik, ki varuje tvojo zasebnost.
• Uporabljaj razširitev brskalnika za samodejno brisanje piškotkov tretjih oseb, potem ko zapustiš spletišče (nekatere strani ne delujejo brez piškotkov).

Kaj počne EU?

EU je v zvezi z umetno inteligenco dejavna na dveh področjih: zagotavljanje odličnosti in zaupanje v uporabo umetne inteligence. Komisija namerava s pravili ukrepati proti tveganjem, ki jih povzročajo specifične uporabe umetne inteligence. Aprila 2021 je objavila sveženj o umetni inteligenci, v katerem je predlagala nova pravila in ukrepe za preoblikovanje Evrope v svetovno vozlišče za zaupanja vredno umetno inteligenco.

 

 

Erasmus+ podpira projekte udejstvovanja mladih na področju digitalne pismenosti!

Ali si želiš s prijatelji razviti projekt na to temo?

EU financira projekte, katerih cilj je razviti digitalne kompetence in medijsko pismenost mladih (zlasti kritično mišljenje in sposobnost ocenjevanja informacij in dela z njimi), da bi se okrepila odpornost mladih na dezinformacije, lažne novice in propagando ter njihova sposobnost udeležbe v demokratičnem življenju.

Če se želiš prijaviti, potrebuješ neformalno skupino najmanj štirih mladih v starosti od 13 do 30 let in vodjo v starosti najmanj 18 let. Lahko pa se prijaviš tudi v sklopu mladinske organizacije (npr. mladinskega centra), nevladne organizacije ali občine.

Najvišji znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posameznemu projektu, znaša 60 000 evrov. S temi sredstvi se lahko krijejo stroški, povezani z mentorstvom, podporo pri vključevanju ter potnimi in drugimi stroški, povezanimi z organizacijo dogodkov.

Za več informacij o tem obišči spletno stran Erasmus+ o aktivnostih udejstvovanja mladih ali pa se obrni na nacionalno agencijo programa Erasmus+.