Pri kateri starosti bi morali mladi imeti volilno pravico?

Zadnja sprememba Ponedeljek, 02/05/2022

Glasovanje na svobodnih in demokratičnih volitvah je državljanska pravica, ki vam omogoča, da izberete svoje predstavnike, ki bodo odgovorni za odločanje o javnih zadevah, pomembnih za celotno družbo. Zato je pomembno izkoristiti to pravico, da bi lahko odločali o ustroju družbe in razmislili o tem, koga boste izbrali za uresničitev te vizije. Toda, koliko morate biti stari, da lahko volite? To se od države do države razlikuje, zato se pozanimajte!

Trenutno stanje v Evropi

Koliko držav v EU omogoča, da na volitvah glasujejo osebe, mlajše od 18 let? Kaj mislite? Morda 20, 15 ali 8 držav članic EU? Katere države so to po vašem mnenju?

Dejansko je to število precej manjše, kajti doslej samo Avstrija (ki je bila prva država!), Malta in Belgija omogočajo 16- in 17-letnikom, da glasujejo na volitvah v Evropski parlament. Na državnih volitvah to dovoljujeta samo Avstrija in Grčija (za 17-letnike). Za volitve na različnih ravneh (lokalni, regionalni in nacionalni) veljajo različna volilna pravila.

Treba je tudi vedeti, da je v nekaterih državah EU (Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija in Luksemburg) glasovanje na evropskih volitvah obvezno. Upravičeno lahko domnevamo, da bo volilna udeležba v teh državah zagotovo višja kot v tistih državah, v katerih se državljani lahko sami odločijo, ali bodo glasovali ali ne. Zanimiva je tudi sama evolucija pridobivanja volilne pravice – od časov, ko so se ljudje borili za pridobitev volilne pravice do danes, ko je glasovanje v določenih državah obvezno.

V nasprotju z zakoreninjenim prepričanjem, da mladi niso vključeni v politiko, se ravno oni najglasneje zavzemajo za enakost spolov, sprejem ukrepov proti podnebnim spremembam ali prepoved neplačanega pripravništva. Politika se sčasoma spreminja in mladi so se naučili prilagoditi načine sodelovanja in komuniciranja, da bi uveljavili svoje zahteve po spremembah v družbi. 

Navkljub obstoječim načinom državljanskega aktivizma, kot so mladinska gibanja, spletni aktivizem, prostovoljstvo, sodelovanje v evropski državljanski pobudi ali dialogu EU z mladimi, ki jim omogočajo sodelovanje s političnimi odločevalci, je podelitev volilne pravice močno sporočilo mladim, da je njihov glas pomemben, da se ga sliši in upošteva. 

O čem je torej govor v razpravi? Oglejmo si prednosti in pomanjkljivosti

Argumenti, ki nasprotujejo znižanju starosti za volilno pravico pod 18 let, temeljijo na nevrološkem razvoju naših možganov, ki naj bi se po znanstvenih dognanjih do te starosti še vedno razvijali. Nekateri tudi trdijo, da mladi niso dovolj obveščeni o politiki in odločitvah, na katere lahko vplivajo z glasovanjem. 

Poznavanje in obvladovanje družbenih medijev in novih tehnologij, ki jih mladi zlahka usvojijo, bi lahko dopolnili z izobraževanjem o aktivnem državljanstvu, da bi jim zagotovili potrebna orodja in vire za razumevanje delovanja politike in svoje lastne vloge.

Po drugi strani argumenti za podelitev volilne pravice mladim, starejših od 16 let, kažejo na dejstvo, da se lahko s tem vzpostavi in okrepi „demokratična navada“, ki bo prispevala k večji volilni udeležbi mladih pozneje v življenju. Podelitev volilne pravice mladim tako dolgoročno koristi volilnemu procesu, saj že od zgodnjih let spodbuja aktivno državljanstvo v demokratičnem procesu. Poleg tega lahko mladi, starejši od 16 let, v številnih državah delajo zakonito. Zaposlene osebe, mlajše od 18 let, ki plačujejo davke, bi morale imeti pravico odločati o tem, kako se ta denar troši. 

Nenazadnje bi bila podelitev volilne pravice mladim v skladu z drugimi pravicami, ki jih že uživajo, kot je pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornega kolesa ali odločanje o zdravstvenih vprašanjih, ki jih zadevajo brez soglasja staršev, ki se običajno pridobijo pri 16. letu starosti.

Nadaljnji koraki

Starostna meja za pravico do glasovanje na volitvah se je skozi zgodovino postopno zniževala. EU si prizadeva, da bi v volilni proces vključila čim več mladih. Evropski parlament je marca 2022 dosegel kompromis o evropskih volitvah, ki je vključeval znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let za vse države članice EU, razen če se države članice odločijo drugače. 

Evropska komisija želi s projekti, ki se financirajo v okviru programa Erasmus+, kot je projekt Youth Upgrade for Europe, dati nov zagon evropski demokraciji in v volilne procese čim prej vključiti nove generacije. 

Poleg tega Svet Evrope kot prvi korak spodbuja znižanje volilne pravice na 16 let na lokalnih in regionalnih volitvah. 

In vi, ste pripravljeni odditi na volitve? Ali dajete prednost drugim načinom aktivnega državljanstva?

Poslušajte intervju, ki ga je pripravila Mireia Pla Mateu iz Eurodeska z Nicolaijem Boysenom, članom upravnega odbora Evropskega mladinskega foruma, da bi dobili boljšo predstavo o pomenu znižanja starostne meje za pridobitev volilne pravice.